OB RIBAH je na in ob morju moč kuhati in jesti še veliko morskih jedi. V enem loncu je moč pripraviti dišeče juhe, okusne mineštre, raznovrstne testenine, bogate rižote in omamne buzare. Menim, da so enostavne jedi tudi najboljše. Za njihovo pripravo zadostujejo domače sestavine iz najbližje okolice, ščepec domišljije, nekaj malega delovne površine in ena velika posoda, česar so zagotovo najbolj veseli dežurni pomivalci. Na barki je kuhanje iz enega lonca večkrat tudi nuja, saj je morje tako razburkano, da ostale posode na štedilnik niti ni mogoče varno pritrditi. Juhe Juhe so stare, celo najstarejše jedi. Moč jih je skuhati iz malo da ne vseh možnih sestavin. Juhe delimo na čiste ali bistre juhe in na goste ali vezane juhe. Na barki se večinoma kuha gostejš e in krepkejše juhe, saj je tako moč posadko hitreje nasititi. Goste juhe so pretlačene juhe, zelenjavne juhe, kremne juhe in sluzaste juhe. Pretlačene juhe naredimo tako, da kuhano zelenjavo z vilico dobro pretlačimo, nato dodamo še smetano in sveža zelišča. Zelenjavne juhe kuhamo iz ene, še bolje pa, iz več vrst zelenjave. Zgostimo jih s prežganjem. Pri koncu kuhe pa jih je dobro malce okisati ali pa zaliti z malo belega vina. Kremne juhe so narejene iz gladko zmiksane zelenjave, popestrimo pa jih s smetano, koščki popraženega kruha ali pa s koščki zelenjave. Sluzaste juhe na barki zakuhavamo le, če se je na barko prikradla kakšna bolezen, saj so to v glavnem le dietne juhe. Posadke jih izrazito ne marajo. Ribje juhe lahko skuhamo iz vseh vrst rib, čeprav so za juho najbolj primerne bele ribe. Morske ribe praviloma položimo v hladno in malo posoljeno vodo. Dodamo še korenček in na pol prerezan paradižnik, ter česen. Še bolje je, če jo kuhamo kar v morski vodi, seveda, če je morje okoli nas čisto. Ribjo juho prevremo na zmernem ognju le 20 do 25 minut, odvisno od vrste in velikosti ribe. Ko je riba kuhana jo previdno vzamemo iz lonca, juho pa precedimo. Po želji v juho zakuhamo še pol pesti riža. Med tem ko se riž kuha, ločimo meso od kosti in ga s koščki zelenjave vrnemo v juho. Tako, pa je juha za v krožnik. V juhe lahko dodajamo vso domač o zelenjavo: bučke, jajčevce, evce, koromač, mlado koruzo, čičeriko, pa tudi blitvo in šparglje. Mineštre Mineštre so ob morju pogosto na mizah. So dobra, zdrava in krepka hrana. Minešter je mnogo vrst, vendar sta meso in zelenjava v vseh domačih mineštrah obvezni sestavini. Če že ne dodamo mesa, pa dodamo vsaj kost, pršutovo, seveda. Glede na vse sestavine lahko rečemo, da je v mineštrah veliko visoko hranljivih snovi. Običajno se mineštre imenujejo po svojih glavnih sestavinah. Tako so znane: mineštra iz koromača, čičerikina mineštra, mineštra iz ječmena in mineštra iz špargljev. Znane so tudi istrska mineštra, bela mineštra in mlada mineš tra. Prav vse so zelo okusne. Rižote Riž sicer raste v sladki vodi, a se je po svetu razširil po slani vodi. Za to so bili še najbolj zasluž ni španski pomorščaki. Ti so ga pripeljali do Italijanov, ki pa so si nato skozi stoletja izmislili nešteto vrst rižot. Skoraj vsaka vas v Italiji ima svojo rižoto. Morske rižote izvirajo prav od tam. Iz italijanskih obmorskih vasi. V morskih rižotah so lahko ribe, pa lignji, hobotnice, školjke, pa tudi morski polžki in ježki. Skratka, skoraj vse, kar raste ob morju in v morju.