V Angliji so nekoč otroci vstali pred sončnim vzhodom, in če jim je uspelo prvemu človeku, ki so ga videli, dvakrat zapovrstjo reči: "Dobro jutro, Valentin," in to preden jih je on nagovoril, so dobili darilo. Če pa jih je sonce prehitelo, so dobili odgovor, da "je od sonca opečen", in z darilom ni bilo nič. V 17. stoletju so si v Angliji na ta dan poklanjali zelo dragocena darila, celo diamantne prstane. V 18. stoletju so jih nadomestile voščilnice s čipkastimi robovi in z motivi srčkov, prtičkov, vrtnice in drugih ljubkih reči. Zraven so, včasih celo na odišavljen papir pripisali ljubeznive verze. V Angliji je Valentin že stoletja zavetnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Šega se je od tam razširila tudi na preostali anglosaški svet, potem pa v nekatere druge evropske države, zlasti tiste, ki slovijo po sladkarijah, najzvestejših spremljevalcih tega praznika. Včasih je bil čar v tem, da so ljudje voščilnice izdelali sami, poleg izmenjave daril pa je bilo za valentinovo značilno tudi vedeževanje in prerokovanje. Mlada dekleta so verjela v vse mogoče vraže in ena izmed njih pravi, da ptič, ki ga bodo na ta dan ugledale, pove, kakšne vrste človek bo njen mož.