George ji je ob izidu knjige Praznovanje v Cala Fuerteju podaril izvod s posvetilom. Na zavihek je napisal: »Juaniti z ljubeznijo in spoštovanjem, George Dyer.« Knjiga je postala poleg zakonske postelje, ki jo je podedovala po stari materi, in platnene posteljnine, ki jo je izvezla sama, njeno najdragocenejše imetje. Angleško ni razumela niti ni znala brati, toda knjigo je razstavila v svoji hiši. Kot okras je ležala na čipkastem prtičku. Juanita ni nikoli sama vstopila v Georgeevo hišo. Po njenih načelih bi bilo to kršenje pravil lepega vedenja. Ko je prišla tja, je vzravnano kakor kaka kraljica sedla zunaj na zid, položila roke v naročje, prekrižala noge v gležnjih, in čakala, da ji je prišel George odpret vrata. »Buenos días, Juanita,« jo je pozdravil, izmenjala sta nekaj vljudnostnih besed o vremenu in nato ga je vprašala, kako je spal. Nikoli ni odkril vzroka za to nenavadno navado niti je ni hotel spraševati. Moda je bilo povezano z dejstvom, da je bil samski.