Nekje zadaj je sedel starejši, čokat gospod, na sedež je bil prilepljen že več kot uro – najbrž je bil osamljen, ni imel kam, pa se je vozil po mestu, da bi noč čim hitreje minila. Ko je čez nekaj minut izstopil, je Pepi samo rahlo vzdihnil, ostal je čisto sam. Vozil je prazen avtobus po opustelih ulicah. »Komu na čast?« je preklinjal, slaba volja je prihajala kar v valovih. Nenadoma je čez cesto nekaj švignilo. Pes ali kaj. Sunkovito je zavrl, gledal okoli sebe, ker ni nikogar videl, je počasi speljal. V tistem trenutku je spet zagledal premikajočo se senco, na vrata je nekaj pobunkalo. Ni bil na postaji, ni mu bilo treba – pravzaprav niti ni smel ustaviti, a je to vendarle storil. Je bila radovednost, morda dolgčas, tiho, nezavedno pričakovanje? Ponovno je ustavil, s pritiskom na gumb odprl vrata in čakal, kdo neki bo vstopil. Dolgo ni bilo nič, potem se je prikazala. Dama v dolgem krznenem plašču, izpod katerega so se svetlikali rdeči salonarji z nenormalno visoko peto. Neznanka je imela na glavi rdeč klobuk prav take barve kot čevlje. Škoda, ker ji je ta zakrival večji del obraza. Le ustnice, velike in čutne, so se rahlo šobile v poltemi. Zahvalila se mu je, sedla na stol tik za njim in si tiho prepevala. Ni prav dobro videl, kaj počne, a ko je zavohal tobak, je vedel, da je prižgala cigareto. Spet je ustavil in besno skočil pokonci. Bil je odločen, da jo nemudoma vrže ven. Kaj si pa misli, babnica zmešana, da kadi v avtobusu? Ampak ko je zapičil vanjo svoj odločni pogled, si je takoj premislil. Pred njim je sedela izzivalno lepa gospa, plašč je razprla kot ljubko pahljačo, na sebi je imela le čipkast nedrček in tangice, tam nižje pa nogavice z živopisano, spet rdečo podvezico. V eni roki je držala odprto steklenico šampanjca, v drugi je imela cigareto. Le kje, za vraga, skriva kozarce, se je vprašal, potem pa padel v silovit krohot. Samo kakšen kilometer, pa sta pristala na končni postaji. Zdaj naj pokaže, kaj zna, če že ima vse tisto, si je mislil razburjeni Pepi, si odpel suknjič ter nesramno odpel hlače. Kot da bi čakala le na to, je dama kar na sedežu dvignila obe nogi in ju pohotno razmahnila, pomigala mu je z roko, naj pristopi. Njena črna miškica je bila vroča in vlažna, pripravljena na divji finale. Ko je hotnica zagledala tistega ogromnega peklenščka, kako opleta med šoferjevimi nogami, je zavpila kot Indijanec pred bojem. In utihnila takoj, ko je pokleknil pred njo in ga z vso silo zarinil vanjo.