Vzporedno s kolonialističnimi težnjami Španije, ki postane v 16. stoletju vodilna sila v Evropi, se njena naraščajoča moč odraža tudi v modi. Rodi se najbolj mogočno žensko oblačilo vseh časov – krinolina. Ima obliko stožca, prek obročev iz kovinske žice pa je napeto gornje krilo, ki se spredaj klinasto razpira.Francija je kmalu povzela novost in jo v obdobju baroka sredi 17. stoletja nadgradila z obroči v obliki blazin, ki poudarijo širino bokov in preščipnjenost pasu s steznikom. Pod zgornjim, v bokih spodrecanim krilom se nosi povprečno sedem poškrobljenih podkril iz bombaža in lanu. Do meter širok volumen dodatno ohranja podkrilo iz niti konjske žime, ki se v francoščini imenuje »crin«. Od tod izhaja tudi ime krinolina. Oblačilo je izredno težko, ob deževnem vremenu volumen upade, ob povečani teži zaradi vlage pa postane že sicer okorna hoja prava muka. Zato konec 17. stoletja, med vladavino Sončnega kralja Ludvika XIV., kljub razkošnosti kril z draperijami in vlečkami krinolina za nekaj let izgubi modni primat. Ponovno zablesti v obdobju rokokoja sredi 18. stoletja, tokrat z modno inovacijo stoletja – obroči iz kitovih kosti in bambusovih palic, ki ustvarijo krinolino z ovalno kletko. Je sicer mehkejša in lažja, zaradi širine pa nikakor ne udobnejša za hojo.Nagnjena k nebrzdanemu razsipništvu in pretiravanju tako z višino pričesk kot širino kril žena francoskega kralja Ludvika XVI. Marija Antoaneta v drugi polovici 18. stoletja postavi rekord v širini krinolin, saj lahko njihov obseg doseže celo 180 centimetrov. Rekord, domala modni razvrat, doseže tudi s številom čipkastih naborkov, draperij, pentelj, resic, svilenih trakov in venčkov iz cvetja na obleki, ki preseže vse dotedanje ekstreme v oblačenju.Dolgotrajen proces je tudi samo oblačenje, pri katerem je morala imeti žlahtna gospa za pomoč nekaj služabnic. Do dolgih spodnjic in podkrila bi še zmogla sama, sledil je počep, da so ji lahko čez glavo poveznili kletkasto krinolino, nakar so po tri služabnice stopile na pručkaste lestve ter s skoraj meter dolgimi lesenimi kleščami spustile gornje krilo čez glavo lastnice. Glede na takratno pestro družabno življenje s plesi, opero in neštetimi dvornimi sprejemi, ki so zahtevali menjavo oblek petkrat na dan, je lahko gost, ki je čakal v sprejemnici, popil kar nekaj konjakov, preden se je dami uspelo preobleči…Krinolina je imela posebne nastavke iz jekla, ki so se stisnili in gibali, kljub temu pa se je bilo treba naučiti spretnosti nošenja in hoje v njej. Priti skozi vrata je pomenilo, da bo pri tem ponovno potrebnih nekaj parov rok. Prava nočna mora je bila že misel, da bi se ženska v takšni opravi sredi plesa spotaknila in padla, saj se je lahko obroč pri padcu kot dežnik ob sunku vetra obrnil navzgor in jo »pokril«, ob tem pa odkril…Zato postane v tem obdobju krinolina osrednja tema karikaturistov in satirikov. Ob njej se zabavajo in posmehujejo gospem iz najvišjih družbenih slojev, ki se prostovoljno zapirajo v to kletko. Ohranjena je kopica humorističnih skic in komentarjev krinolinastih nezgod, predvsem v sloviti, leta l841 ustanovljeni in kar 150 let izhajajoči britanski reviji Punch. Kljub temu postane krinolina najbolj slaven in seksapilen simbol drugega cesarstva, tudi po zaslugi »zadavljenega« ženskega pasu s steznikom, iz katerega puhti na desetine metrov čipke, tafta, muslina in tila. Kot okrogla kletka se ohrani se vse do sredine 19. stoletja, ko se kletka odpre in prepolovi. In to po zaslugi dekleta, ki po plaži francoskega mesteca Biarritz vrti svoj senčnik tako prikupno, da se vanjo zaljubi Napoleon III. Dekle postane cesarica Evgenija, Biarritz pa najbolj modna turistična destinacija v Evropi, do katere trume turistov potujejo z vlakom. Za tovrstna potovanja je potrebna tudi udobnejša noša in takrat, ko cesarica Evgenija leta l869 odpre Sueški kanal, oblečena v krinolino, ki je bogato drapirana in široka le še zadaj, se rodi nov trend – cul de Paris. Konec 19. stoletja pomeni tudi konec krinoline kot vsakdanjega oblačila.Danes obstaja le še kot poročna obleka ali bogata večerna toaleta. Ni več tako obsežna kot nekoč, njen obroč je iz plastike in najlona, lahek in hoji prilagodljiv. Vendar z vračanjem trenda prestižnejših porok in mini-crini sloga oblikovalke Vivienne Westwood kaže, da se ta najbolj vabljiva kletka vseh časov očitno še ne namerava posloviti od modnega sveta.zporedno s kolonialističnimi težnjami Španije, ki postane v 16. stoletju vodilna sila v Evropi, se njena naraščajoča moč odraža tudi v modi. Rodi se najbolj mogočno žensko oblačilo vseh časov – krinolina. Ima obliko stožca, prek obročev iz kovinske žice pa je napeto gornje krilo, ki se spredaj klinasto razpira.