Debata o tem, ali so klimatske naprave škodljive ali dobrodejne za zdravje, so le malo mlajše od samih naprav. Prav imajo tako zagovorniki kot nasprotniki, vse skupaj pa je odvisno od tega, kako klimo uporabljate, in še bolj od tega, kako jo vzdržujete. Prehuda vročina nedvomno škodi zdravju, lahko poslabša večino kroničnih bolezni, tudi smrtno nevarna zna biti. To se je pokazalo pred nekaj leti, ko je šlo število žrtev vročinskih valov v tisoče, predvsem med starostniki. Človek se na vročino v okolju v neki meri prilagodi. V vročem okolju se žile v koži razširijo, krvni obtok se pospeši, poveča se znojenje, skorja telesa se ogreje. Več kot toliko pa naš organizem ne zmore in predvsem težki bolniki klimatsko napravo res potrebujejo. Kdo pa si še predstavlja bolnišnico brez nje, na primer! Klima ne deluje blagodejno le zaradi nižanja temperature, zelo pomembno je tudi čiščenje zraka in uravnavanje zračne vlage, ki ju omogoča. Z onesnaženim zrakom se praktično srečujemo povsod, doma, v službi ali drugih zaprtih prostorih. Kakovost zraka je odvisna od stopnje vlažnosti, starosti prostora, oblike ogrevanja, izbire talnih oblog, izbire izolacijskih materialov, prisotnosti domačih živali, kadilcev v prostoru in podobno. Smog in izpušni plini namreč še zdaleč niso edina ali največja nevarnost za naša dihala. Raziskave kakovosti zraka v zaprtih prostorih namreč kažejo, da je pri ljudeh glavni vzrok za težave z dihanjem, astmo, alergijami ter podobnimi obolenji povezan ravno z onesnaženim zrakom v naših domovih, pisarnah itn. Poleg prahu, pršic, dlak in dima se v stanovanju lahko iz gradbenih materialov, premazov za les, čistil in podobnega izločajo kemične sestavine, ki povzročajo ali poslabšujejo alergije, težave z dihali, celo rakava obolenja. V slabem zraku se slabo počutijo tudi najbolj zdravi ljudje. Posledice so glavoboli, utrujenost, pomanjkanje energije za delo, slaba koncentracija in moteno spanje. Klimatska naprava tu lahko naredi veliko.