Na predavanjih, ki so se začela aprila in se bodo zaključila junija, so doslej številni domači in avstrijski strokovnjaki govorili o integrirani pridelavi grozdja, mag. Anton Vodovnik in dipl. inž. Tadeja Vodovnik pa sta predstavila, katere spremembe prinašajo smernice za naravi in zdravju pivcev prijaznejšo pridelavo vinarstvu. Poudarila sta, da so razlike med zdajšnjo običajno oz. konvencionalno nego vina, vsaj takšno, kot jo poznamo v Sloveniji, in integrirano, majhne. Najboljši vinogradniki in vinarji so že doslej upoštevali vse napotke za ohranitev naravnih lastnosti in kakovosti vina na osnovi najnovejših dosežkov znanosti in tehnike. To je namreč bistvo novih smernic, razlike pa so pri prepovedi uporabe najškodljivejših kemičnih substanc in pripravkov. Na listi v IPGV nedovoljenih postopkov je modro čiščenje vina s kalijevim ferociamidom, ki so ga že doslej lahko izvajale le pooblaščene ustanove in ga v Sloveniji skorajda ne poznamo. Prav tako za nego in lepšanje vina niso dovoljeni bakrov sulfat, askorbinska in sorbična kislina ter sintetičo čistilo PVPP, pri nas znan v pripravku policlar at. Predpisane so tudi najvišje dovoljene vsebnosti skupnega žvepla, posebej za rdeča in bela suha, polsuha in sladka vina, ki jih želijo vinarji zaradi priporočil o varovanju zdravja Svetovne zdravstvene organizacije znižati. V Sloveniji teh mej ne prekoračujemo, saj je vsebnost žvepla v vinih, ki smo jih polnili v zadnjih desetih, nižja. Dodatno bo treba v kleti varovati tudi naravo; urediti vračanje embalaže, nedovoljena bo embalaža iz stiropora, zamaški, obdelani s klorom, pocinkani ali svinčeni okrasni tulci, PVC lepilni trak, obvezno pa bo tudi odstranjevanje odpadkov ter vodenje kletarske evidence. Pri naravovarstvenih zahtevah so najbolj sporni mali pridelovalci, v Podravju je bilo doslej registriranih sedem tisoč, po novem pa kar okrog 21 tisoč pridelovalcev in polnilcev vina. Če bomo želeli bolje varovati naravo, bo treba v integrirano pridelavo vključiti prav te, ki imajo zanjo zaradi majhnih površin tudi več možnosti za njeno izvajanje v vinogradu. Živahna in polemična razprava se je zato vnela ob vprašanju, kdo bo določil strokovne smernice za IPGV in poskrbel za nadzor ter vključevanje vinogradnikov vanjo. Med strokovnjaki za vinogradništvo in vinarstvo je zdaj zaokrožil osnutek za integrirano pridelavo grozdja in vina, ki ga je kot svoj projekt pripravila Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. V njih je priporočilo, da naj bi se vanjo vključili najprej vinogradniki, ki imajo več kot tri hektarje vinogradov. Mag. Vodovnik je dejal, da se bomo morali v Sloveniji odločiti, ali želimo pridobiti le bruseljski denar, ali pa resnično varovati naravo in poskrbeti, da bodo vključeni vsi vinogradniki. »Cilj IPGV je namreč naravi čimbolj prijazna pridelava in za slovenski prostor bodo skrbeli vsi, veliki in mali vinogradniki. Zato je treba najprej pripraviti nacionalni program. Takšnega pravilnika za vse pridelovalce ne more pripravljati PSVVS, temveč ustanova, ki jo zato pooblasti država.« Janko Magdič, vinogradnik iz Ljutomera, ki je dvajset let vodil klet v Švici, je dejal, da so v takšno pridelavo v tej državi vključili tudi male pridelovalce, saj sicer kleti na trgu ne morejo deklarirati, da so njihova vina pridelana naravi prijazno. Meni pa tudi, da gre v Sloveniji v tem primeru predvsem za novo diferenciacijo vinarjev na trgu, saj bodo želele prve kleti z oznako IPGV povečati prodajo in s tem svojo prednost na trgu.