Nož mora biti iz trdega, nerjavečega jekla. Rezilo se ne sme upogibati. Nož, daljši od 20 centimetrov, je neumnost. Dovolj je rezilo, dolgo 10 do 15 centimetrov, na eni strani dobro nabrušeno, na drugi nazobčano. Debelejšo vrv je včasih laže prerezati z nožem žagico kot z rezilom. Včasih moramo rezati vrv za privezovanje čolna ali sidrno vrv. In z nazobčanim rezilom je laže čistiti luske z velikih rib. Danes v trgovinah z opremo prodajajo nože s takšnim patentom na nožnici, da je potreben samo pritisk na gumb in se nož osvobodi iz nje. Slaba lastnost tega je, da se včasih obdrgnemo z nožnico ob kakšno skalo, patent spusti nož in nož potone nekam v neznano, ne da bi opazili. Ni stvari, ki ne bi imela tudi slabe strani. Med lovom je pač treba vsake toliko časa preveriti vso opremo, tudi potipati nož, ali je še tam in ali je dobro zapet. Sam sem v morju našel že lepo število izgubljenih nožev in bil sem jih vesel, a sem jih nekaj tudi sam izgubil. Nož največkrat izgubimo pri čiščenju rib na palubi majhnega čolna. Zdrsne iz roke, se zapelje po mokri palubi in čofne v morje. Ker je težek, se zelo hitro potopi in reši ga samo takojšen skok v morje kar pa spet ni pametno, če je čoln v vožnji. Takšen nož stane od 6000 do 10.000 tolarjev in škoda je velika. Če že izgubimo nož in nimamo drugega enakega, za silo uporabimo kuhinjski ali kakšen drug nož. Nožnica ponavadi ostane, zato jo lahko še uporabimo, le patent ne bo več deloval, zato ga pritrdimo vanj z elastiko. To ni več tisto pravo, a je še vedno uporabno. Bolje, kakor biti brez noža.