Prejšnji mesec smo opravili z njegovo kramo in izbrisali večino nakopičenih datotek, kar je poskrbelo tudi, da so izginili tisti odvečni megabajti. Vendar ste morda nekateri z razočaranjem opazili, da se hitrost ni kaj dosti izboljšala. To je povsem razumljivo, saj liposukcija še iz nikogar ni napravila šprinterskega šampiona, in prav temu se bomo posvetili tokrat. Če si želimo iz svojega sistema res iztisniti maksimalno hitrost, se moramo zavedati, da smo z brisanjem odvečnih datotek, hitrim čiščenjem registra in defragmentacijo trdega diska zgolj zgradili stezo za polet našega nadzvočnika. Glavna strojna akterja glede hitrosti sistema sta namreč procesor in pomnilnik (RAM). Najočitnejši ukrep za pospešitev sistema je torej nadgradnja teh dveh – žal pa ta ukrep ni zastonj, sploh odkar se je položaj na trgu procesorjev in matičnih plošč tako zakompliciral, da niti procesorji iste linije mestoma niso več združljivi z isto matično ploščo. Spreminjanje standardov za RAM ne zaostaja kaj dosti, z novo matično ploščo ne bosta združljiva stara grafična kartica, trdi disk ... In kaj lahko se zgodi, da bo nadgradnja stala skoraj toliko kot nov računalnik. K sreči pa obstaja še druga možnost, in to je, da obstoječi procesor in RAM kolikor je možno razbremenimo. To nas ne bo stalo nič razen nekaj časa in pozornosti, rezultati pa gotovo bodo, čeprav v večini primerov ne bodo primerljivi z rezultati strojne nadgradnje. Windows je že take sorte nebodigatreba, da našo s težko prigaranimi evri kupljeno strojno opremo obremenjuje z vsemi vrstami navlake. In še več, pred nami to svoje početje rad tudi nadvse potuhnjeno skriva. Toda skrbi so odveč. Krinka je padla in tem vragolijam so dnevi šteti.