Koncentracije potencialno škodljivih snovi je v stanovanju gotovo koristno zmanjšati na neškodljivo in razumno mero. Toda le zakaj je potrebno dolgotrajno in obsedeno čiščenje, v primerjavi s katerim se zdi celo selitev v Potočko zijalko privlačna? Ali res ne bi zadoščalo le temeljito jesensko čiščenje preprog in stanovanja? Negativni odgovor na obe vprašanji se skriva v naravni zakonitosti, ki jo kemiki imenujejo »zakon o delovanju mas«. Najpogosteje ga srečamo, ko je govor o ravnotežju pri kemijskih reakcijah. Hitrost vsake reakcije je odvisna od koncentracij reaktantov in produktov. Ko doseže ravnotežje in se reakcija navidezno ustavi, se reaktanti še vedno pretvarjajo v produkte in tudi ti nazaj v reaktante, toda oboje poteka enako hitro. Ravnotežje je torej dinamično in zato, kar se morda zdi nekoliko nerazumljivo, tudi potem, ko je glede pretvorbe kemijskih spojin vse že mimo, v zmesi poleg produktov še vedno najdemo tudi reaktante. Zakon o delovanju mas je povsem splošen in se enako kot na kemijske reakcije nanaša tudi na čiščenje. No, pa saj je očitno: če po štedilniku polijemo nekaj jedilnega olja, ga z eno samo čisto krpo ne moremo pobrisati do čistega. Sprva krpa imenitno pije olje, toda kasneje ga z mastno krpo zopet mažemo nazaj na štedilnik. Vzpostavi se dinamično ravnotežje: toliko olja, kot ga pobrišemo, ga tudi ponovno razmažemo. Če z rezultatom dela nismo zadovoljni, pomaga le to, da mastno krpo zavržemo in se čiščenja lotimo z novo, čisto. Toda tudi s to s štedilnika ne moremo obrisati vsega olja, saj se sčasoma vzpostavi novo ravnotežje, pač pri manjši kancentraciji olja na štedilniku. Navsezadnje (beri: potem ko smo porabili že nekaj čistih krp) se nam štedilnik morda zdi dovolj čist, toda misel, da na njem ni več olja, je preprosto napačna; le precej manj ga je kot na začetku. S kisom ali kakšnim drugim čistilom se lahko spravimo tudi na te preostanke, toda vedno bo nekaj olja ostalo. Povsem enako velja tudi za druge načine čiščenja. Če pri enem sesanju s preproge odstranimo polovico prahu (številka se morda zdi nizka, toda navadno sesalniki niso učinkovitejši seveda to velja za »povprečni« prah), po dveh čiščenjih v njej še vedno ostane 1/4 prahu, po treh 1/8 in njegova koncentracija (merjena v gramih na kvadratni meter) šele po 10 čiščenjih pade na tisočinko prvotne vrednosti. In to le pri zelo nerealistični predpostavki, da nanjo ne pade niti delček prahu, ki ga je s polic in knjig dvignila živahna čistilna dejavnost. Da o kosmatem Sultanu in otrocih, ki jih vsaka dejavnost v stanovanju nezadržno privlači in so zato med sesanjem tal neprestano v napoto, ob tem pa prenašajo umazanijo sem ter tja po stanovanju, niti ne govorimo. Praktično vse to pomeni, da je dr. Prah za 50-kratno zmanjšanje koncentracije nadležnega svinca moral stanovanje posesati kakih 600-krat. Sicer pa to nikogar ne bi smelo posebno presenetiti; vsa učinkovita zdravila so menda grenka.