Sodelovanje med občinami pa pravi bum, kar zadeva čiščenje obrežja Kolpe in Čabranke. Pa ne samo med Metliko, Črnomljem, Kočevjem, Kostelom in Osilnico, ampak tudi med hrvaškimi občinami, ki mejijo na Kolpo ali Čabranko. Mednarodno sodelovanje torej, v katerega se je vključilo čez tisoč petsto ljudi, ki se družijo v društvih, kot so: ribiška, gasilska, potapljaška in turistična. Križem rok niso stali v številnih krajevnih skupnostih in obrežja so čistejša, prijaznejša, mikavnejšega, vsaj kar zadeva to, kar je vidno. Ob Kolpi živeče ljudi bo treba le še prepričati, naj ob dežju ne prečrpavajo gnojnice iz svojih greznic v reko, naj pod plaščem noči ne praznijo v tekoče vode vsebin cistern, naj izrabljeno olje odpeljejo tja, kamor sodi, naj v kraške jame ne mečejo traktorskih gum, akumulatorjev, zdravil, ki jim je potekel rok, baterijskih vložkov, pokvarjenih hladilnikov, grelcev vode, naj manj uporabljajo pesticide, umetne gnojila, naj … Sicer čistilne akcije, pa naj bodo še tako množične in pogoste, izgubijo del svojega sijaja in so bolj lepotni popravki človeške malomarnosti kot resnična pomoč pod najrazličnejšimi strupi dušeči se naravi.