Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. Če bi otroka, ki je komaj shodil, postavili v prostor in mu dovolili, naj počne, kar hoče, bi bil ves čas v gibanju. Gibanje je pri majhnem otroku način spoznavanja sveta in učenja veščin, ki mu omogočajo boljše preživetje. Čeprav imajo gibanje tako rekoč v genih, pa študije kažejo, da količina gibanja pri otrocih ob vstopu v šolo opazno pade. Posledice so porast debelosti – slednja se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za trikrat, in bolezni, ki jih le-ta povzroča. Debelost ni samo estetska motnja, pač pa tudi vzrok za številne kronične nenalezljive bolezni, kot so nekatere vrste raka, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja … Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo debelosti in pripravila listino o preprečevanju debelosti, ki naj bi do leta 2015 epidemijo ustavila. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS sta se v letih 1987 do 2002 pri nas pomembno povečala deleža slabo in dobro hranjenih učencev. Podobno sliko je dala študija Pediatrične klinike, ki je pokazala, da je vsak peti slovenski otrok v starosti pet let čezmerno prehranjen, debelih pa je 9 odstotkov dečkov in 7,9 odstotka deklic. Raziskava o telesnih značilnostih in gibalni dejavnosti otrok in mladine na podlagi populacijskih podatkov (Strel, Kovač, Jurak, 2004) kaže, da je imelo leta 1983 primerno telesno težo 89 odstotkov desetletnih dečkov in 85,5 odstotka deklic, leta 2003 pa le še 75 odstotkov dečkov in 75,9 odstotka deklic.