Od kod takšno prepričanje? Iz dejstva, da se ugotovitve profesorja Lobnika in njegovih sodelavcev pred štirinajstimi leti niti toliko niso dotaknile države, da bi z njeno pomočjo sprožile širšo študijo o onesnaženosti tal v vsej Sloveniji in spletle mrežo vzorčnih točk, na katerih bi onesnaženost tal po slovenskih območjih redno spremljali. Ker torej v slovenskem merilu ni relevantne raziskave, ki bi opozorila na pravo razsežnost problema onesnaženih tal s težkimi kovinami ter zelo jasno povedala, da so, denimo, s kadmijem tla čezmerno onesnažena na Teharjah, v Medlogu in še kje po Sloveniji, morebiti na kakšnem območju Jesenic, Ljubljane, Maribora ali Mežice, ostaja kadmij le celjski problem. In če je celjski, je z državnega piedestala logično, da se mora z njim spopadati predvsem celjska občina sama.