Sisi so po običaju položili krono le na desno ramo. Po končani maši je Franc Jožef, sedaj tudi ogrski kralj, prečkal most čez Donavo in v Pešti prisegel na ustavo. Nato se je povzpel na gomilo, narejeno iz zemlje, ki so jo prinesli iz vseh madžarskih županij. Na njej je z mečem zamahnil na vse štiri strani in s tem simbolno obnovil pogodbo, ki je povezovala madžarski narod z avstrijsko dinastijo. Nato se je začelo rajanje in se nadaljevalo ves dan. V znamenje sprave je madžarski parlament Francu Jožefu podaril grad Gödöllö. Sisi se je na vse pretege trudila, da bi ji cesar podaril grad, v katerega se je zaljubila na prvi pogled in je bil le nekaj kilometrov oddaljen od Budimpešte, toda mož o tem ni hotel nič slišati. Kljub temu sta se vedno pogosteje zatekala tja. Cesarsko-kraljeva zakonca sta se tudi osebno zbližala, postala sta prijaznejša drug z drugim in sta preživljala novo srečno obdobje. Sisi je še četrtič zanosila in rodila v Budimpešti. Čeprav otrok ni bil fant, ki naj bi v njeni domišljiji zasedel ogrski prestol kot vladar neodvisne Madžarske, ampak deklica Marija Valerija, ga je imela od vseh otrok najrajši in je začela zapostavljati Rudolfa in Gizelo.