Spremljanje športne poti telovadca Mitje Petkovška še pred njenim koncem spominja na pravljico. Ko bo nekoč ta pravljica spisana, bo idealna literatura za dopust. Branje brez večjih stresov, s številnimi uspehi na največjih tekmah. Telovadec Narodnega doma, ki je prejšnji konec tedna četrtič v karieri postal evropski prvak na bradlji, je doživel toliko uspehov, da bi bila lahko cela stran Objektiva napolnjena z naštevanjem finalnih nastopov na tekmah svetovnega pokala, evropskih in svetovnih prvenstvih ter finalov svetovnega pokala. Da bo pravljica tudi vznemirljiva, so na izjemno uspešni športni poti, ki se je začela leta 1997 v Lozani, kjer se je prvič na velikem tekmovanju (svetovnem prvenstvu) na bradlji uvrstil v finale, poskrbeli predvsem trije dogodki. Le trije v enajstih letih izjemne kariere! Neuspeh na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju, finalni spodrsljaj na evropskem prvenstvu leta 2004 v Ljubljani ter enajstmesečna odsotnost s tekmovanj zaradi poškodbe v predlanskem letu.A odgovori Mitje Petkovška po spodrsljajih so bili izjemni. Po Sydneyju je z uspehi poskrbel, da je postal najboljši telovadec na bradlji zadnjega desetletja na svetu. Po Ljubljani se je vsako leto z velikega tekmovanja vrnil z zlato kolajno, po poškodbi pa se je lani v Stuttgartu vrnil z redko videnim »come backom«, postal svetovni prvak in za nagrado prejel olimpijsko vozovnico.»Serijski morilec« na veliki tekmiPrav Peking bo dal dodatni pečat trofejnemu telovadcu, od katerega je po številu kolajn na največjih prvenstvih med slovenskimi športniki uspešnejši le še veslač Iztok Čop (zbral jih je petnajst, Petkovšek pa deset). Lokacija olimpijskih iger ni idealna. Bradlja je namreč v zadnjih letih orodje azijskih telovadcev, na njej pa blestijo predvsem Kitajci. Ker v gimnastiki ni daljine, višine, golov ali košev, razplet večkrat krojijo stroga sodniška očesa. Če bodo ta na tekmi vseh tekem sodila pošteno, bo imel Petkovšek lepe možnosti, da osvoji kolajno, če pa bodo favorizirala Azijce, bo naloga precej zahtevnejša. Nič kaj lep obet ni predvčerajšnja zadnja tekma svetovnega pokala v Tianjinu, kjer sta Kitajca Li Xiaopeng in Xu Huang prejela neverjetni končni oceni 16,775 in 16,525. Petkovšek je na primer prejšnji teden na evropskem prvenstvu v kvalifikacijah tekmoval z izhodiščno oceno 16,400, v finalu pa s 16,600 (končna ocena 16,025).Spomin na zadnje olimpijske igre v Atenah je za Azijce boleč. Na najvišjo stopničko se je namreč povzpel Evropejec. Ukrajinec Valerij Gončarov, čigar zmaga je veljala za presenečenje, kar Petkovškova nedvomno ne bi. Na velikem tekmovanju namreč ni doživel poraza vse od evropskega prvenstva v Debrecenu leta 2005, kjer je bil tretji. Kasneje istega leta je postal svetovni prvak v Melbournu, na vrh pa se je znova povzpel lani v Stuttgartu (predlani je zaradi poškodbe prsta nastop na svetovnem prvenstvu v Aarhusu izpustil). Predlani je osvojil lovoriko evropskega prvaka v Volosu, lani v Amsterdamu in pred šestimi dnevi v Lozani. Veličasten niz, ki ga bo v Pekingu postavil v vlogo favorita.Enaintridesetletni Ljubljančan se je v zadnjih letih izjemno spremenil. Nepozabne so njegove izjave pred Sydneyjem, ko ga je zanimala zgolj zmaga. Bil je izjemno optimističen, prepričan, da bo tudi v olimpijskem finalu izvedel sestavo kot v Bremnu leta 2000, ko je s »čisto desetico«, ocenjeno z 9,800, prvič postal evropski prvak. Izvedba je bila tako perfektna, da so jo nekateri primerjali celo s prvo desetico v gimnastični zgodovini, ki si jo je leta 1976 na olimpijskih igrah v Montrealu prislužila Romunka Nadia Comanechi. Neuspeh na olimpijskih kvalifikacijah ga je spremenil. Petkovšek je odtlej začel bolj ceniti svoje uspehe, zaradi številnih sprememb pravilnikov pa se je moral večkrat učiti novih prvin, s katerimi je bil vedno znova boljši od najboljših na svetu. Garanje na treningih v enem najbolj garaških športov na svetu je pustilo posledice tudi v poškodbah. A Petkovšek je kmalu dozorel v šampiona in vsako leto vedno znova dokazoval, kako izgleda navzven mirni »Slovenček«, ki se na veliki tekmi spremeni v »serijskega morilca«.Največja prednost Petkovška pred tekmeci na bradlji je, da svoje sestave izvaja izjemno čisto. Še tako kritično sodniško oko mu pri izvedbi težavnih prvin sila težko odbije desetinke. Ta lastnost ga ohranja »med živimi« tudi po novem pravilniku, v katerem ocena težavnosti nima več zgornje meje. Ljubljančan je lahko zato konkurenčen najboljšim tudi s kakšno desetinko nižjo izhodiščno oceno.Študent ljubljanske ekonomske fakultete se je vpisal med nesmrtne telovadce pred desetimi leti, ko je v Sankt Peterburgu na bradlji osvojil naslov evropskega podprvaka. Vsi največji uspehi Petkovška so povezani z bradljo. A je bil nekoč tudi odličen mnogobojec, kar potrjuje dejstvo, da si je na rovaš vsestranskosti na svetovnem prvenstvu leta 1999 v Tianjinu priboril olimpijsko vstopnico za Sydney. Poškodbe so mu v nadaljevanju kariere preprečile, da bi še naprej tekmoval na vseh šestih orodjih, zato se je osredotočil na bradljo in redke posamične reprezentančne nastope na krogih. S to odločitvijo se je zavestno za večno odrekel nastopu na olimpijskih igrah, a so predlani vodilni pri Mednarodni gimnastični organizaciji spremenili pravilo, po katerem se lahko poslej na olimpijske igre uvrsti tudi telovadec, ki je bil leto prej svetovni prvak na posameznem orodju. Kruto, a dovolj dobro, da si je Petkovšek lani v Stuttgartu priboril novo olimpijsko vozovnico.Pri vsem skupaj izjemno uživaKljub šestim naslovom evropskega in svetovnega prvaka na bradlji je bil Petkovšek le enkrat najboljši športnik Slovenije. Leta 2005. Dejstvo, ki po eni strani kaže, kako izjemne uspehe dosega slovenski šport, po drugi pa, da so gimnastične lovorike v Sloveniji manj cenjene kot drugod po svetu. Nemci, ki po športnih rezultatih krepko presegajo slovenske uspehe, so denimo lani za najboljšega športnika izbrali Fabiana Hambüchna, svetovnega prvaka na drogu. Petkovšek se je moral v Sloveniji z enakim uspehom na bradlji zadovoljiti z drugim mestom, za svetovnim podprvakom v metu kladiva Primožem Kozmusom.V zasebnem življenju je Mitja Petkovšek povsem preprost fant, ki ima vsaj eno lepo, nevsakdanjo lastnost. Je namreč močno ekološko ozaveščen. Iz Ljubljane do Maribora z avtom vozi 100 kilometrov na uro, da znaša poraba goriva pod štiri litre na sto kilometrov. Letos bo na Igu gradil pasivno hišo, ki naj bi pokurila 15 kWh na kvadratni meter stanovanja. »Upam, da bo država držala obljubo in takšen projekt subvencionirala,« pripomni bodoči Ižanec.Pri Petkovškovi pravljici pa je najlepše, da pri vsem skupaj izjemno uživa. Po zadnjem, šest dni starem uspehu je izjavil, da mu gimnastika pomeni življenje. In v tem življenju uživa. In bo užival, dokler bo pri vrhu. Toda užitek mu ne bo zagotovil finančne varnosti po koncu športne poti. »Uživam v tem, da imam službo na ministrstvu za notranje zadeve ter dobrega in zvestega osebnega sponzorja. Na svoji športni poti bom morda prihranil toliko, da bom lahko zgradil hišo. Zato bom po koncu potreboval fakultetno izobrazbo. Do diplome mi že nekaj let manjkajo še trije izpiti in moram pohiteti za Bežigrad, da se pozanimam, do kdaj jih moram opraviti. Upam, da mi bodo šli v olimpijskem letu kaj na roko, kasneje pa bom znova zavihal študijske rokave,« kaže svojo skromnost Mitja Petkovšek, ki ima v zasebnem življenju že več let športno partnerico. Mojco Rode, najboljšo slovensko telovadko v športni ritmični gimnastiki.premljanje športne poti telovadca Mitje Petkovška še pred njenim koncem spominja na pravljico. Ko bo nekoč ta pravljica spisana, bo idealna literatura za dopust. Branje brez večjih stresov, s številnimi uspehi na največjih tekmah. Telovadec Narodnega doma, ki je prejšnji konec tedna četrtič v karieri postal evropski prvak na bradlji, je doživel toliko uspehov, da bi bila lahko cela stran Objektiva napolnjena z naštevanjem finalnih nastopov na tekmah svetovnega pokala, evropskih in svetovnih prvenstvih ter finalov svetovnega pokala.