Italijanska, evropska in tudi ameriška desnica imajo nekatere skupne programske iztočnice, nakar ima vsaka država svoje specifike. Če se omejim na Italijo in Evropo, bi poenostavil skupne argumente desnice z naslednjimi točkami: a) Varnost, boj proti kriminalu in strog nadzor nad priseljenci. b) Redukcija davkov, manjši javni izdatki, debirokratizacija države. c) Mobilnost pri zaposlovanju, prosto tržišče, ki pa se združuje z državnimi protekcionističnimi posegi in z državno pomočjo. č) Pomoč družinam, ki naj ostanejo tradicionalne, nasprotovanje partnerskim zvezam in ostalim oblikam družinskega življenja. d) Povezava s katoliško etiko (Italija). Posebnost italijanske desne koalicije je Severna liga, ki zahteva federalno ureditev države in to predvsem na davčnem področju. Posebnost Lige je možna zaradi velikih nesorazmerji, ki vladajo med severom in jugom Italije. Liga ima še vrsto drugih zahtev, saj je imela v svojem dvajsetletnem obstoju pomembno vlogo pri preoblikovanju italijanske desnice, njenih vrednot in programov. Z desnico se ne strinjam: po svoji kulturi, miselnosti in političnih izbirah. Menim pa, da komentatorji, ki se z desnico ne strinjamo, delamo veliko napako, ko demoniziramo Berlusconija in njegove zaveznike. Obstajajo točke, ki so vredne kritike, začenši z nikoli rešenim Berlusconijevim interesnim konfliktom, vendar je možu treba priznati, da mu je po podjetniških uspehih uspelo biti petnajst let protagonist italijanske politične scene in zgodba se sploh ni zaključila Pred tednom je četrtič prisegel kot predsednik vlade. Desnica ima v parlamentu in senatu večino, ki ji omogoča petletno vladanje. Nakar ni rečeno, da ne bo Berlusconiju uspel še “skok”