Kako krut je bil pokalni sistem končnice, je na svoji koži najbolj občutil Prevent. Ježki so bili po koncu rednega dela sezone na drugem mestu. Leto 2005 so sicer začeli s katastrofalno visokim porazom v dvoboju s Celjem Pivovarno Laško, a nadaljevali v vrhunskem slogu. Vse do prve tekme četrtfinala končnice z Jeruzalemom Ormožem. Eden glavnih vzrokov za končni polom tiči v dejstvu, da so v Slovenj Gradcu dolgo tavali pri selekciji moštva in da so imeli pred končnico težave s poškodbami nekaterih nosilcev igre (predvsem se je poznala odsotnost Davida Špilerja). Ukrajinec Roman Mindra se je izkazal za strel v prazno, Romuna Florina Sanio so izpustili po prvem delu sezone, pripeljali pa Srba Milana Vučičevića in nekdanjega slovenskega reprezentanta Ivana Simonoviča, kar je močni klubski opoziciji, prepričani o potencialu mladinske ekipe, ki je pozneje osvojila naslov državnega prvaka, dalo pomembno orožje v roke. Sporna kadrovska politika se je pokazala tudi ob koncu sezone, saj so v Slovenj Gradcu prekinili pogodbo o sodelovanju z Vučičevićem (v roki je že imel podpisano pogodbo za prihodnjo sezono, zdaj pa bo igral v portugalskem Sportingu Horta z Azorskih otokov), podaljšali pa sodelovanje z Nenadom Maksićem, s katerim so se sprva razšli. Klub so zapustili še David Imperl (Trimo), Simonovič in Zoran Jovičič sta odšla v Gold club, Mitja Lesjak pa v španski Cangas. Eden glavnih očitkov na račun trenerja Bojana Čotarja je bil ustvarjanje novih Prul, a po razpadu vrhunskega moštva iz prestolnice so se nekdanji Prulčani razbežali po vsej Sloveniji in v svojih klubih igrali pomembne vloge. Letošnji izkupiček je bil boleč tudi zato, ker se je Preventu šele četrtič po osamosvojitvi zgodilo, da je ostal brez nastopa v Evropi. Tekme evropskih pokalov so v Slovenj Gradcu po osamosvojitvi postale nekaj običajnega, Prevent pa nikoli ni storil zadnjega koraka, da bi postal resen tekmec Celju Pivovarni Laško. V nasprotju s Prulami 67 in Gorenjem. Kljub finančnemu potencialu. Ekipa, ki jo je sestavil Čotar, je bila na dobri poti in bržčas bi bilo drugače, če bi prvi strateg nekaj več pozornosti posvetil mladim upom. A po drugi strani je vprašanje, ali bi bili v Slovenj Gradcu, sicer eni najbolj močnih rokometnih trdnjav pri nas, pripravljeni na ta račun sprejeti nekaj slabših rezultatov. Na koncu je bilo tako ali isto - Preventa v prihodnji sezoni ne bo v Evropi. V Slovenj Gradcu se sicer ubadajo s podobnimi težavami kot v Trebnjem, saj so v zadnjih letih oziroma po odhodu Slavka Iveziča praktično v vsaki sezoni zamenjali trenerja. To pa nikoli ni bilo dobro. Novi prvi mož stroke Ivan Vajdl ima zdaj pred seboj težko nalogo, Prevent mora vrniti v prvo polovico lestvice. Osnova pravzaprav ni slaba, vrnil se je izkušeni vratar Vladan Krasavac, ostal je kapetan Nenad Maksić, David Špiler bo ozdravel, Denis Rutenka (mlajši, levoroki brat slovenskega reprezentanta Sergeja Rutenke) je neznanka, mlada Borut Ošlak in Matej Hartman bosta leto dni starejša, bolj izkušen bo Dario Dumančič, Tomaž Lesar bo okrepil desno stran napada, Boštjan Ficko je kljub kritikam direktorja kluba še vedno izjemno uporabna vrednost, zanimivo pa bo videti, ali bo več priložnosti za igro dobil mladi krožni napadalec Blaž Kleč. Prava nevarnost se skriva v neizkušenosti zunanjih igralcev, Vajdl velike izbire pravzaprav nima.