Ker so sodelovali pri vseh kmečkih opravilih, so se z opazovanjem priučili dela, pa tudi šeg in navad, povezanih z delom. Ob večerih, posebno pozimi, ko so »česali perje« in prebirali fižol, kašo in ajdo, so prisluhnili ljudskim zgodbam, vražam, petju starih ljudskih pesmi in ob tem pogosto zaspali. Tako ni nič nenavadnega, da jih na otroštvo vežejo spomini na delo, manj pa se spominjajo sodelovanja v šegah in navadah (najbolj se spominjajo tistih, v katerih so bili obdarovani), še težje pa se spominjajo otroških iger.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sodelovali sodelovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
pri pri predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, mestnik
kmečkih kmečki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
opravilih opravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
opazovanjem opazovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
priučili priučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
šeg šega samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
navad navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
povezanih povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
z z predlog; orodnik
delom delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Ob ob predlog; mestnik
večerih večer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
česali česati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
perje perje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
prebirali prebirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
fižol fižol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kašo kaša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
ajdo ajda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prisluhnili prisluhniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ljudskim ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik
zgodbam zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
vražam vraža samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
petju petje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
starih star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
ljudskih ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
pesmi pesem samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
ob ob predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
zaspali zaspati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nenavadnega nenavaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
na na predlog; tožilnik
otroštvo otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
vežejo vezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
spomini spomin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
delo delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
manj manj splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spominjajo spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
sodelovanja sodelovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
šegah šega samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
navadah navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spominjajo spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
obdarovani obdarovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
še še členek
težje težko splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spominjajo spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
otroških otroški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
iger igra samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Folklornik : glasilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, namenjeno poustvarjalcem ljudskega izročila
avtor: neznani novinar