Ed se je kot vsak drugi ponedeljek takoj zjutraj najavil pri svojem šefu, direktorju Landru, da mu osebno poroča o napredku pri tekočem delu. Lander je bil trenutno še zaseden, poleg Eda pa je v predsobi nanj čakala neka mlada, čedna rjavolaska. To jutro je bil Ed samozavestne, tudi nekoliko razigrane volje in najbrž je bil to vzrok, da se je zapletel v pogovor z njo, kar sicer sploh ni bila njegova navada. Zdaj je videl, da je vitka, a vendar zaobljena na pravih mestih, da ima temnorjave oči, ki so zvedavo gledale v svet, in da ji je ime Brenda Marconi. Njen glas je bil nekako pritajen, kot da so njene besede zaupne in namenjene samo njemu, in tudi smejala se je z nekoliko grlenim glasom.