Leta 1959, ko se je v Tibetu končala vladavina sedanjega, štirinajstega dalajlame, je bilo zemljiško lastništvo skoncentrirano v rokah budističnega klera in peščice aristokratov. Zemljo so obdelovali zatirani tlačani in brezpravni sužnji – 95 odstotkov populacije Tibeta. Samostani so si prigrabili ogromno bogastvo. Tenzin Gyatso, sedanji dalajlama, je bil ustoličen leta 1950, potem ko je prejel vse potrebne certifikate in pečate takratne Čangkajškove vlade, ki je inavguralni ceremoniji namenila 400.000 srebrnih dolarjev. Dalajlama je živel v tisoč sobanah 14-nadstropne palače Potala. Pred časom je priznal, da je imel v lasti sužnje. Poveljnik tibetanske vojske in član dalajlamovega kabineta je bil posestnik štiri tisoč kvadratnih kilometrov velikega zemljišča, ki mu je pripadalo 3500 tlačanov. V budističnih samostanih je bila po pričevanjih razširjena praksa spolne zlorabe menihov, ki se je začela v rosni mladosti devetih let. Mlada in čedna dekleta tlačanskega stanu so služila v hišah gospodarja, ki je z njimi ravnal, »kakor se mu je zahotelo«.