Imam občutek, da je ta tvoja prijateljica ena bližnja sorodnica tiste moje sosede iz prvega nadstropja. Tudi ona, ko me sreča, vzklikne: »Justi, kako si kaj, kako gre!?« Potem pa nadaljuje: »Ko bi ti, ljuba Justi, vedela, kako se jaz slabo počutim, pa mleko mi je zjutraj prekipelo, pa še tisto mehiško nadaljevanko sem zamudila. Ampak, kaj to, veš, da sosedovemu dojenčku rastejo zobje in tuli celo noč, tako da dve noči očesa nisem zatisnila in tudi komunalo so podražili, da bi jih vrag pocitral …« In potem odprem usta, da bi povedala, kako sem in kako nisem, pa odpeketa po stopnicah kot formula ena. So pač takšni ljudje, ki v resnici bolj potrebujejo ramo za tolažbo in prijazno besedo, tuji problemi pa jih zanimajo bolj kot izhodišče za svoje »jamranje«. Pravzaprav se mi zdi, da ima tudi sama kup težav, zaradi katerih ne vidi in ne sliši zagat drugih. Ker pa je prijateljstvo dvosmerna cesta, ji boš morala to razložiti, kajti ob vseh svojih lastnih težavah, ki jih ne moreš deliti z njo, te bo gora njenih zasula kot snežni plaz. Če je prava prijateljica, te bo razumela, ampak ne bodi presenečena, če bo to trajalo kratko, ker ima takšen značaj, tega pa ni mogoče kar tako spremeniti. Žal so se ti na glavo nagrmadile še družinske težave, ki, če te lahko potolažim, žal niso tako redke. Žrtve nerazumevanja med starši so po navadi njihovi otroci. Škoda, da si se pri športu zapustila, da nisi nadaljevala tako zagnano kot prej, kajti v tem bi našla poleg tolažbe tudi neko notranje zadovoljstvo. Daj, potrudi se, vem da košarke nisi pozabila, ne pusti, da ti te težave zagrenijo tisto, kar si imela rada in v čemer si uživala. Tudi jaz imam kakšen slab dan, a zaradi tega ne grem v kot stokat, ampak se odpravim na potep, vržem se z vsemi štirimi na vrtiček med rožice, grem v bližnji vrtec otročičkom pripovedovat pravljice. Lani, ko me je zelo potrla smrt dobre prijateljice, sem se lotila slikarstva. Saj sem vedela, da Rembrandt ne bom, in da ne morem narisati hiše, ne da bi se ta podrla, ampak tisto zlaganje barv, iskanje novih oblik in igračkanje z raznimi tehnikami me je tako pomirilo in spravilo v dobro voljo, da sem lažje prebolela izgubo. Če se boš vrnila h košarki in telovadbi, bo tudi tvoja zunanja podoba kaj hitro takšna kot prej in bo zraven čednega obraza Sanjo krasila tudi čedna postava, izginila bo tvoja zagrenjenost, ki jo celo jaz čutim skozi vse pismo, potem pa so takoj tu spet fantje in ena vesela Sanja. Vesela Sanja bo takoj deležna večje pozornosti in ji ne bo treba dajati telefona in naslova, da bi jo drugi bolje poznali. Kajti takšna bo bolj odprta do drugih, brez tega pa sploh ne moreš računati na to, da bi prijatelji in sošolci bolj poznali in vedeli, kdaj si prešerne volje, kdaj pa potrebuješ prijateljsko ramo, sprehod, pogovor, sladoled. Kako naj pri nekom, ki je zaprt, zagrenjen, molčeč, ljudje okrog njega ugotovijo, kakšne volje je in kaj potrebuje? Nekaj malega sem ti skrajšala res dolgo pismo, ampak, ljubica moja, prepričana sem, da to ni tvoje zadnje pismo. O drugih težavah kdaj drugič.