Anna Lindh, švedska zunanja ministrica, ki je umrla 11. septembra, potem ko jo je dan prej v neki trgovini zabodel napadalec, zanjo očitno neznanec, je združevala veliko vrlin, ki jih povezujemo z njeno domovino: iskrenost, plemenitost, čut za pravičnost in enakopravnost, pragmatičnost. Kot zunanja ministrica je pripomogla, da se je Švedska otresla tradicionalne nevtralnosti in se aktivneje vključila v svetovna gibanja, zlasti v okviru EU. Od tod tudi izvira njeno navdušenje nad tem, da bi se Švedska včlanila v EU, kar se je zgodilo leta 1995, in prevzela enotno valuto. Bila je najbolj znana zagovornica evra na Švedskem in bi jo lahko postavili ob bok švedskemu premieru Goranu Perssonu. Njen čedni obraz se je smehljal z več tisoč plakatov, s katerimi so ovenčali državo. V prvem valu nacionalne žalosti in poglobljenega samoopazovanja po smrti Anne Lindh so nekateri politiki predlagali, da bi prestavili referendum o evru. Neposredno pa napadu je Persson izjavil, da bodo zagovorniki evra iz spoštovanja do ministrice prekinili svojo kampanjo, četudi bi bil referendum izpeljan po načrtu. A ker so voditelji opozicijskih strank (tudi tistih, ki podpirajo uvedbo evra) pozvali, naj se referendum vseeno pripravi, se je s tem strinjal tudi premier.