Monografija Mojstrovine Slovenije je razdeljena na tri temeljna poglavja. V uvodnem so razloženi motivi za njen nastanek, razjasnjena vprašanja terminologije, kriteriji za izbiro avtorjev in poglavitni nameni knjige v slovenskem in mednarodnem prostoru. Osrednje poglavje predstavlja sodobne rokodelce in njihova najvidnejša ustvarjalna prizadevanja na Slovenskem. Razdeljeno je po posameznih gradivih, ki jih mojstri uporabljajo za izdelovanje pestre palete izdelkov, od lesa, šibja, trstike, oblanja, slame, in koruznega ličja do gline, raznih vrst tkanin, čipk, volne, čebeljega voska in testa. Omenjeni so tudi izdelki iz jajčnih lupin (pisanice), raznih vrst kamna in kovaške in zlatarske mojstrovine. Avtor predstavlja bogato paleto sodobnega slovenskega steklarstva, izdelke iz ročno izdelanega papirja in usnja ter celo vrsto izdelovalcev, ki se poskušajo v t. i. ponovitvah zgodovinskega spomina ali replikah slovenske dediščine. Tretje poglavje govori o temeljnih sodobnih vprašanjih povezanih z rokodelstvi, njihovem pomenu na področjih izobraževanja, kulture, turizma, razvoja podeželja, zaposlovanja, obdarovanja, dela z mladimi ljudmi itd. Predstavljene so razne oblike dosedanje skrbi družbe za ohranjanje in razvijanje teh žlahtnih rokodelskih dejavnosti, dodane pa so še primerjave z razmerami v Evropi, s pogledom na tipologijo dejavnosti, v okviru katerih se danes v svetu razvijajo tovrstne kulturne ustvarjalnosti.