Flišno morsko dno pa le ni bilo brez življenja. Po morskem blatu so rili različni organizmi, morda črvi ali rakci, ki jih niti ne poznamo. Ohranili so se samo sledovi njihovega delovanja, medtem ko od organizmov ni ohranjenega nič, saj niso imeli trdnih skeletnih delov. Nekateri so se premikali po morskem dnu, drugi so rili v samo blato, kjer so iskali hranljive snovi. Čeprav se od samih organizmov, kot rečeno, ni ohranilo nič, so v flišnih plasteh pogosti sledovi njihovega premikanja ali hranjenja. V mehkem blatu so pustili majhne vdolbine ali jarke, ki pogosto zavijajo sem ter tja. V te vdolbine se je vsul naslednji flišni material in naredil njihove odlitke. Zato so fosilni sledovi pogosti na spodnji ploskvi peščenjakove plasti. Predstavljati si moramo, da je bilo tisto, kar vidimo izbočeno, nekoč vbočeno. Posamezne živali so puščale zanje značilne sledove. Eni potekajo v ravnih ali le malo upognjenih črtah, drugi so zaviti sem ter tja kot nekakšne serpentine. Nekateri sledovi so dvojni, poznamo pa tudi takšne, ki spominjajo na čebelje satovje. Pri Trstu in drugod so odkrili sledove meduz, ki so padle na morsko dno.