Nos, naš organ voha, je veliko večji od dela, ki ga vidimo na obrazu. V nosu sta dve votlini, leva in desna, ki sta pregrajeni s pretinom. Nosni votlini potekata od nosnic na obrazu do nosnega žrela, ki je ob vratni hrbtenici. Dolgi sta kar od sedem do osem centimetrov; spredaj sta ozki, na sredini se zelo razširita, zadaj pa se zožita in se odpirata v nosno žrelo z enakima odprtinama, kot sta nosnici. Na zunanji steni obeh nosnih votlin so nosne školjke, ki zelo povečajo površino nosne votline. Med školjkami je odprtinica (ustje), ki vodi v obnosne votline; skoznje se obnosne votline čistijo in zračijo. Obnosne votline se razvijajo in povsem izpolnijo z zrakom postopno, od rojstva do pubertete. Poznamo štiri parne obnosne votline. V zgornji čeljusti, nad zgornjimi zobmi oziroma pod lici, je na obeh straneh čeljustna votlina; v čelu sta čelni votlini, med očmi pa je vse do možganskega dna na obeh straneh čebeljemu satju podobna obnosna votlina, imenovana sitka. V srednjem delu glave tvori oporo hipofizi kost zagozdnica, ki je v srednjem delu izpolnjena z zrakom; tu je najgloblje ležeči sfenoidni sinus. Obnosne votline so ograjene s kostno ploščico in trajektorji, nosilnimi gredicami, ki preprečijo, da se ne sesujejo. Sinusitis je vnetje sluznice obnosnih votlin, ki navadno nastane s širjenjem vnetja iz nosne votline.