V času petdesetih let je Leeuwenhoek ki se je začel ukvarjati s tem področjem, ko mu je bilo prek štirideset let, kar je že samo po sebi precej izjemno Kraljevi družbi v London poslal skoraj dvesto poročil. Vsa so bila napisana v preprosti (nizki) nizozemščini, edinem jeziku, ki ga je obvladal. Ni ponujal nobenih pojasnil, le dejstva o svojih dognanjih, pospremljena z natančnimi risbami. Poročal je o skoraj vsem, kar je bilo mogoče uporabno preučiti krušni plesni, čebeljem želu, krvnih celicah, zobeh, laseh, lastni slini, izločkih in spermi (ob slednjem se je opravičil zaradi njihove neizogibno odvratne narave) o vsem, česar do tedaj z mikroskopom večinoma niso preučevali.