Listovni AŽ-panj odpiramo od zadaj. Te panje je možno zlagati v vrste in so primerni za čebelarjenje v čebelnjakih, tovornjakih in prikolicah. Ta oprema je največkrat dražja od čebel in panjev in jo je težko všteti v ceno medu. AŽ-panj je v Sloveniji prisoten s približno 95 odstotki, verjetno pa je polovica čebelnjakov in panjev praznih. Da se je listovni panj obdržal v Sloveniji in deloma še v nekaterih alpskih predelih, je prispevalo tudi prepričanje, da čebele pozimi zebe in jih je treba odevati (pažiti). Zato so čebelarji panje zlagali skupaj ter skladali v čebelnjake (čebelnjaško čebelarjenje). Nekaterim čebelarjem je že znano, da nastanejo zaradi stiskanja in zlaganja panjev v čebelnjak tudi negativne posledice. V tako zloženih, skupaj stisnjenih panjih se premakne čebelja družina pred zimo iz središča gnezda k steni, stropu ali dnu sosednjega panja, kar je mnogokrat vzrok, da družina preko zime zgubi stik s hrano in odmre ali pa jo je treba spomladi premikati v središče panja. Zato je vsaj v jeseni bolje panje razmakniti kot stiskati skupaj! Kilogram hrane, ki ga tako v čebelnjak zložena in odeta družina privarčuje v enem letu, je zanemarljiva vrednost. Desetletne raziskave na 120 družinah so pokazale, da vrsta panja, izolacija in velikost satnikov nimajo nobenega vpliva na dobro ali slabo prezimitev čebelje družine.