»V naravi čebele živijo v duplih, najdemo jih tudi v kakšni votlini v skalovju, kjer zgradijo satovje iz voska, ki ga izločajo iz žlez na zadku. Preden so čebelarji iznašli satnik, to je lesen okvir, v katerega je umeščeno satje, so roj vsuli v preprost panj in pustili, da so čebele po svoje, v različnih smereh same gradile satovje. Danes jim čebelarji pripravimo v satnikih nameščene satnice, voščene plošče z odtisnjenimi osnovami satnih celic, ki jih čebele dogradijo, in jih na ta način usmerjamo, da satje delajo v želeni smeri. Prav zdaj je čas, ko jih dajemo v panje, saj se jim v tem času razvije gradilni nagon - čebele gradijo novo satje, ki je izjemnega pomena za higieno v panju. Staro satje, v katerem je vse več ostankov zalege, ki se je izvalila v njem, je namreč po eni strani lahko leglo bolezni, po drugi pa iz vedno manjših celic prihajajo vedno manjše in šibkejše čebele.«