Tako slovenski čebelar kot naša avtohtona čebela kranjska sivka sta v čedalje težjem položaju. Pri nas so namreč čedalje pogostejši pogini čebel, kar bi moralo ljubitelje čebelarstva in medu zelo skrbeti. »V zadnjih letih smo večkrat doživeli, zlasti na pomlad, obsežnejše pogine čebeljih družin in domnevamo, da so posledica nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ti pogini se večinoma dogajajo v okoljih, kjer je kmetijska pridelava intenzivna in so večji sadjarski obrati. V posameznih okoljih je poginilo od sto do tisoč čebeljih družin, največ na območju Gorenjske, na Koprskem, na Mengeškem polju, lani je bil še posebej odmeven pogin čebel na Ptujskem polju. Čebelarja to zelo prizadene, ker je čustveno navezan na svoje čebelje družine, ki zanj niso le prinašalke dobička, ampak z njimi živi in dela, to je njegov slog življenja. Tudi materialna vrednost čebelje družine vsekakor ni zanemarljiva. A kljub temu čebelar pri dokazovanju vzroka za pogin čebel ostaja popolnoma sam, preostane mu le civilna tožba, vendar še nikomur doslej ni uspelo dokazati vzroka pogina njegovih čebeljih družin,« pravi Anton Tomec, tajnik Čebelarske zveze Slovenije, ki ima sedež na Brdu pri Lukovici. Dodaja še, da niti njihovi zvezi doslej ni uspelo pridobiti seznama fitofarmacevtskih sredstev, ki so v Sloveniji dovoljena in obenem nevarna za čebele.