Ti so povezani predvsem z obstoječ imi plovili, ki jih imajo ta podjetja pod tujimi zastavami in pri obnavljanju svojih flot. Zakaj? Zadeva je zelo preprosta. Večina plovil, ki jih čarterska podjetja oddajajo je v lasti zasebnikov, oziroma posredno v lasti leasing hiš in bodo v last fizičnih oseb prešla po poteku pogodbe s čarterskim podjetjem. Težko je, če ne celo nemogoč e prenesti lastništvo plovila od tujca, ki je fizična oseba, ali pa iz leasing hiše, ki ima svoj sedež izven Republike Hrvaške, na neko pravno ali fizično osebo s sedežem v Republiki Hrvaš ki, kar je pogoj za vpis v hrvaš ki register. S tem bi bilo omogočeno nadaljnje izdajanje plovil v najem. Posledica zakona je tudi ta, da bo po izteku čarterja lastnik precej omejen v uporabi svojega plovila. Zaradi tega bo padel tudi interes po lastništvu plovila. Po besedah prodajalcev plovil in čarterskih podjetij je s to potezo hrvaške vlade padla celotna ekonomska veriga, od proizvajalcev plovil, preko prodajalcev, leasing hiš, bank in čarterskih podjetij in lastnikov. In tako se ponovno vprašujemo, kaj je dejanski namen uredbe. Po navedbah hrvaške vlade je cilj uredbe onemogočiti črni čarter plovil. Črni čarter plovil je tako ali tako bil onemogočen že s prejšnjo uredbo (obvezna prisotnost lastnika na plovilu). Dejstvo je, da plovilo pod hrvaš ko zastavo ne potrebuje popisa oseb, kar omogoča neomejen in težko dokazljiv črni čarter. Opravičeno lahko predvidevamo, da bo posledica tega zakona zmanjšan pritok novih plovil v čarterske flote na Hrvaš kem. Temu bo sledilo staranje flot, zmanjšanje kvalitete uslug in omogočanje poslovanja čarterskim podjetjim, ki v pogojih zdajšnje ostre konkurence ne bi imela možnosti preživetja. Krajši konec bo zopet potegnil hrvaški gost...