Ljubezni ni mogoče izsiliti, ne moremo je kupiti, še manj pričarati. Prav zaradi tega, ker je brezpogojna - ali pa sploh ni ljubezen. Zgodi se, ko jo najmanj pričakujemo, ko se najmanj nadejamo, da bo nekdo tako usodno začel usklajevati in povezovati svoje energije z našimi. Tisti nekdo ni eden vpletenih. Je višja sila, ki ima za to dobre razloge in je njena naloga zbližati dva človeka zato, da bosta v odnosu pridobila potrebne lepe in slabe izkušnje. Na naših tleh je zanesljivo ni »čarovnice«, ki bi z raznimi vozli, lasmi, nohti in amuleti (tako opisujejo čarovniške pripomočke tisti, ki menijo, da so žrtve uroka) oddaljila drug od drugega dva človeka, ki ju je do tistega trenutka vezala resnična ljubezen. Ko pomislim, koliko denarja so pripravljeni posamezniki odšteti za to, se mi naježi koža ... Veliko lažje in bolj učinkovito se je z nekom, ki je predal srce in glavo drugemu, pomeniti. Ne med prepirom. Če se ni pripravljen pogovarjati o tem, kdaj se je začelo dogajati, kakšni so bili razlogi za to, pomeni, da sta se oba zavajala. Ne drug drugega, ampak sama sebe, saj to pač ni bila ljubezen. Zelo poredko obstaja pot nazaj; se pa včasih zgodi. V takih primerih je bilo obdobje, ko sta ubirala ločene poti, tista izkušnja, ki sta jo morala doživeti.