Ne, J. K. Rowling v svoji domnevno zadnji knjigi Harryja Potterja ne izbriše za vedno, ampak ga prestavi 19 let v prihodnost, na prag njegovih srednjih let, ko z ženo Ginny skrbita za svoje tri otroke in jih nameravata poslati na njun kraj zločina: na čarovniško akademijo Bradavičarko. Pa dovolj o vsebini, da prihodnjim bralcem ne pokvarimo užitka. Se pa vseeno poraja vprašanje, ali lahko kljub zatrjevanju pisateljice, da nove knjige o Harryju ne bo, v prihodnosti pričakujemo še kakšno. Rowlingova namreč s sedmo knjigo, ki naj bi vsebovala odgovore na vprašanja preteklega knjižnjega desetletja, ni zaloputnila vrat, ampak je pustila špranjico … Tudi Arthur Conan Doyle je v švicarskih Alpah pustil ubiti svojega izredno priljubljenega Sherlocka Holmesa . Osem let pozneje se je legendarni detektiv znova pojavil v Baskervillskih psih . Doyle se je iz zanke rešil s pojasnilom, da se je zgodba dogajala že pred letom 1893, ko je Holmesa pobil njegov glavni sovražnik James Moriarty. Podobno se je znašel Christopher Tolkien (sin pokojnega J. R. R. Tolkiena) s svojimi Otroki Hurina , ki naj bi se dogodili že 6500 let pred Gospodarjem prstanov . Sredi 80. let je umrl tudi Superman in vendar oživel že nekaj tednov pozneje – vso kolobocijo so zakuhali zgolj za bolj učinkovito promocijo junaka za prihodnje stripovske in TV-serije. In tudi v žajfastem, neskončno dolgem Dallasu je v osmi sezoni kazalo, da se bo saga Ewingov vendarle končala s popolnim pokolom, a se je pokazalo, da je šlo zgolj za nočno moro, in potem je nadaljevanka na TV-zaslonih vztrajala še pet let. Se bo torej vrnil tudi Harry Potter? Recimo čez 19 let, ko bo Rowlingova stara 61 let?