S projektom sta se pozabavali Chiara Rutelli in Sabina Santovetti. Tristo kvadratnih metrov, ki so bili do tedaj pregrajeni z opečnatimi zidovi, s posebnim prostorom za peko pice, posodami iz pečene gline in zelenim nadstreškom, sta spremenili v moderen prostor strogih linij, ki je zaradi ugodne rimske klime na voljo vse leto. »Prostor sva razdelili na tri funkcionalno različna področja,« razlagata projektantki, »na vrt z letnim dnevnim bivališčem in mizo na odprtem, na sredi so prostor z ležalniki in prostor za zbiranje okrog kamina ter privzdignjen solarij, izdelan iz tikovine, tretja pa je popolnoma opremljena kuhinja; skupaj tvorijo otok, ki se dviguje nad rimskimi strehami.« Čista belina tal in pohištva je bila izbrana, da se poudari odmik od mestnega okrožja in ustvari občutek povezanosti z naravo. No, zvečer se na tej terasi zbudi pravo čarobno vzdušje, Carlo pa pravi: »Ko se ob večernih lučeh zleknem na terasi, se počutim kot letalo, ki počasi leti nad mestom, oddaljene luči ulice Marco Polo pa me spominjajo na letalsko stezo. Šele takrat dojamem, da sem se odcepil od kaotičnega vrveža, ki vlada spodaj.«