Škorpijon je takoj prevzel besedo. »Jaz sem najprimernejši za kralja ljudstva Voda. Sem močan in pogumen, spoštujejo me kot velikega bojevnika.« Riba je ob teh besedah zavila z očmi. Ni prenašala bratove arogantnosti in samovšečnosti, a je modro molčala. V sebi je čutila, da mu je namenjeno postati kralj. Tega ni mogla spremeniti. A svoje ljudstvo je želela obvarovati pred bratovo senčno platjo. Vedela je, da bo dobro opravljal nalogo le, če bo ostal kolikor toliko prizemljen in mu oblast ne bo stopila v glavo. Zato je nad njim izrekla urok. Ovila ga je v tančico skrivnosti, odslej se bo moral venomer pošteno potruditi, da bo našel resnico. Nič mu ne bo podarjeno na dlani, zaupati bo moral drugim in se zanesti na njihovo pomoč. Na obrazu si ji je zarisal nasmešek, vedela je, da bo škorpijon zaradi čarobnega uroka (p)ostal skromen in ponižen.