Znana so še druga, romantična verovanja o izvoru praznika, ki se vrtijo okrog lunine dame Chang Er. Slednja živi v kristalni palači na luni. Priljubljena različica legende pravi, da je pred davnimi časi Zemljo obdajalo kar deset sonc, ki so se menjavala pri dajanju svetlobe in toplote. Nekega dne pa se je v starodavni Kitajski na nebo povzpelo vseh deset sonc hkrati, zaradi česar je neznanska vročina povzročila grozljivo sušo. Da bi Kitajce rešil pred neizbežno smrtjo zaradi, je njihov najslavnejši lokostrelec Hou Yi sklatil devet sonc. Od takrat Zemlji služi le še eno sonce. Zahodna boginja je Yija za njegovo junaško dejanje nagradila z majhno stekleničko čarobnega napoja nesmrtnosti. Yijeva pohlepna žena Chang Er pa je v moževi odsotnosti zaužila ves napoj. Tako je postala nesmrtna, a njeno telo je hkrati postalo tako lahko, da je odlebdelo na luno, od žalosti pretresen mož pa je ostal na Zemlji. Chang Er je svoj pohlep bridko obžalovala, a je bilo prepozno. Na srečo pa je Hou Yijevo hrepenenje po Chang Er tako ganilo srca božanstev, da jima vsak petnajsti dan osmega meseca lunarnega koledarja dovolijo srečanje.