Glede na to, da v pismu kot problem omenjate le moževo ljubosumnost, predvidevam, da se sicer dobro razumeta. Kar pomeni, da se lahko pogovorita o vzgoji otroka, o delitvi dela, denarja, da ni problemov s spolnostjo …? No, kakorkoli, moževa ljubosumnost ni odvisna od vas, to je njegov problem, ki ima temelje v negotovosti. Kadar smo negotovi, nesamozavestni, z občutkom, da nismo vredni ljubezni, nas je strah, da nas bo partner zapustil (s prvim, ki pride mimo). To poskušamo preprečiti z nadzorovanje, sumničenjem drugega. To se vam dogaja sedaj. Kakršno koli vedenje boste izbrali (popolno poslušnost ali svobodo), to dolgoročno ne bo odpravilo moževih skrbi. Le on sam lahko spremeni svoje razmišljanje in odnos do vas, če se tako odloči. In kdaj bo večja verjetnost, da se bo za to odločil? Izkušnje kažejo, da bo to takrat, ko se bo počutil bolj samozavestno, varno, ne le v vajinem odnosu, ampak tudi sicer v življenju. Takrat, ko se bo odločal, ali želi zaživeti z vami v zaupanja vrednem sožitju ali pa tvega celo, da vas izgubi. In kaj lahko naredite sami? Izbirate med nekaj možnostmi, od katerih je ena ta, da ničesar ne naredite in upate na boljše, druga, da predlagate možu reševanje problema s pomočjo strokovnjaka, tretja, da zaostrite situacijo, pa bo, kar bo, četrta, da ga zapustite … Med njimi ni tiste idealne s čarobnim napojem, ki ga spije mož in potem je vse v redu. Predlagam drugo, odločitev pa je vaša.