prijatelje in celo gledal v prihodnost. Njegove dogodivščine so postale literarni hit po Evropi in še povečale zanimanje za učinke halucinogenih gob. Pojavljale so se tudi manj preverjene zgodbe o tem, da so Vikingi pred svojimi divjimi napadi pili pijačo iz strupenih gob, čarobni napoj pa je zelo pomemben tudi v zgodbah o Asteriksu. Iz tega obdobja je tudi številna literatura, ki se zelo resno ukvarja z raziskovanjem halucinogenih rastlin, tudi gob. Kdo ne pozna Alice v čudežni deželi? Verjetno niti starši, še manj pa otroci ob tej zgodbi ne pomislijo na droge – pa vendar. Ne preveč izurjen poznavalec učinka drog bo široko odprl oči, če ga le misel zanese na tako pot. Alica v zajčji luknji sreča modro gosenico, sedečo na gobi, ki ji z medlim, zaspanim glasom pove, da je goba ključ za njeno nenavadno potovanje. Če bo jedla z enega konca, bo zrasla, košček gobe z drugega konca po jo bo pomanjšal. Tako Alica skozi celo zgodbo grizlja čudežno gobo, ki je ključ njenih dogodivščin. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je ta zgodba župnika Charlesa Dodgsona (z umetniškim imenom Lewis Caroll) iz leta 1865 dobila pečat priročnika za opis doživetij pod vplivom gob in