Arturja. Toda ali je res živel? Že dolgo časa poskušamo, vendar le z majhnim uspehom, posvetiti z lučjo v temino legende, ki se je spletla okoli Merlina. Naše današnje vedenje o Merlinu temelji na zapisih Geoffreyja iz Monmoutha iz sredine 12. stoletja. Bil naj bi sad zbližanja hudiča z devico. Po rojstvu so otroka takoj krstili in je živel pošteno življenje, ohranil pa je sposobnost za prerokovanje, delanje čudežev in izdelovanje zdravil. V 5. stoletju je dal britanski kralj Vortigern zgraditi stolp, vendar se je vedno znova podrl. Merlin mu je pojasnil, da se podira zato, ker sta v bližnjem vodnjaku dva zmaja: rdeči naj bi predstavljal Wales, beli pa Anglosaško. Kadar prideta na površje, se borita, dokler ne zmaga rdeči zmaj, kar pomeni zmago Walesa nad Anglosaksi. Ko je Valižan Henrik VII. leta 1485 postal angleški kralj, so bili prepričani, da se je uresničila Merlinova prerokba. Pozneje je uspelo Merlinu s čarovnijo pridobiti ljubezen Igraine iz Cornwala in z njo je spočel legendarnega Arturja. Čarovnik Merlin je vzgajal mladega Arturja in mu pomagal zasesti prestol, tako da mu je omogočil, da je izvlekel iz skale čarobni meč. Merlin se je tudi nesmrtno zaljubil v Nimue, in ta ga je prepričala, da ji je izdal skrivnost čarovništva. Nimue ga je nato preklela, zaradi česar se mu je zmešalo, in odtlej je živel puščavniško življenje v gozdu. Krščanski viri so Merlinu namesto bele obleke druidov nadeli meniško kuto in ga postavili za svetovalca nadškofa v Canterburyju. Današnji avtorji ga imajo za druida, ki je živel v anglosaškem obdobju in je postal čarovnik. Legende o njegovih čarovnijah pa žive še naprej in njego