Beseda outback ima v Avstraliji več pomenov. Večinoma pomeni deželo, ki se prične zunaj mest, obdelanih zelenih površin in tega, kar pač imenujemo civilizacija. Najlažje jo razumemo kot neobljudeno divjino, pretežno puščavsko, kjer razen trdoživih trav, redkega grmičevja, strupenih kač, nekaj avstralskih staroselcev, rudarjev in posameznih kmetovalcev ne srečaš živega bitja. To so kraji, kjer poletne temperature brez težav presežejo 50 stopinj Celzija in kjer se ceste, maloštevilne in ravne, kot da bi jih začrtali z velikanskim ravnilom, izgubljajo v meglici obzorja. Ko pade noč, ti nad glavo zažarijo drugačna ozvezdja, kot smo jih navajeni na severni polobli. In kaj naj bi bilo v taki deželi zanimivega. Mogoče ravno vse našteto. Ta pokrajina oddaja nekakšno čarobno privlačnost, ki se ji mnogi raziskovalci ali popotniki prejšnjih stoletij niso mogli upreti. Čeprav pogosto v svojo pogubo, kajti kosti številnih pustolovcev, ki niso imeli sreče, so še danes zakopane pod vročim puščavskim peskom. Tiste redke, ki jim je uspelo prečkati pokrajino, so reševali izviri podzemnih voda in razbrazdane soteske z redko senco. Trd boj človeka z naravo je v teh krajih opazen še danes.