Prečkanje ulice v Tbilisiju je prava pustolovščina. Na pešca se avtomobilisti ne ozirajo, še več, zdi se, da ob srečanju z njim še raje pritisnejo na plin. Zato pa je bolje, da se pešec potrudi in poišče bližnji podhod pod cesto, kajti tu ne le da varno pride na drugo stran ceste, ampak tudi vidi pisan svet različnih uličnih prodajalcev, trgovin na lesenih stojalih pa tudi nekaj beračev.Pregovorna prijaznost in toplina, s katerima Gruzinci sprejemajo tujce, imata že kar neko čarobno privlačnost, pa vendar se tu človek počuti bolj tuje kakor v številnih drugih državah. Svojevrstna okroglasta gruzinska pisava ima zanj že skoraj simbolni pomen; tujec namreč ne more prebrati niti imena ulice, v kateri je. V predkrščanskih časih je veljal Kavkaz za središče obdelovanja različnih kovin in v mestnem muzeju je videti lepo oblikovane antične zlate predmete, obredne kozarce, sablje in druge kovinske izdelke, razstavljene v preprostih vitrinah.