Vmes so čarobno paličico za rešitev mejnega spora iskali zgodovinarji in pravniki iz obeh držav, ki pa, kot pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu, »razen visokih stroškov za svoje delovanje niso proizvedli kaj posebno uporabnega«. Podobno oznako si zasluži tudi devetmesečna slovenska blokada hrvaških pogajanj za vstop v EU, saj se je naša vlada z njo bolj kot ne osmešila. Glede na to, da bo arbitražno sodišče po včeraj podpisanem sporazumu začelo delovati šele, ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU, pa je jasno, da je Slovenija pokleknila tudi tukaj. Hrvaška je namreč dosegla svoje – s takim določilom so pogajanja za njen vstop v EU ločena od reševanja mejnega spora, čeprav je Slovenija blokado utemeljevala prav s tem, da država, ki nima urejenih mejnih vprašanj s sosedami, ne more postati članica Unije. Ta sprememba v sporazumu bo seveda še ena priročna kost za glodanje slovenskega opozicijskega trojčka Janša-Jelinčič-Žerjav, zato je njegova ratifikacija v slovenskem parlamentu še bolj negotova kot v hrvaškem saboru, pa čeprav so posamezni predstavniki opozicije hrvaško premierko Jadranko Kosor razglasili za izdajalko. Razlogov za pesimizem, da se bo poskus rešitve mejnega spora znova sfižil, pa je še več – tudi enostranske razlage domnevno usklajenega besedila arbitražnega sporazuma, ki jih napovedujeta obe strani.