Članice kluba in povabljeni smo se v petek, 6. novembra 2009, zbrali na Ptuju na prijetnem srečanju s predsednico društva Beli obroč Slovenije, tožilko s čarobno paličico Vlasto Nussdorfer. Pripovedovanje je začela z otroštvom, o tem, kako je že takrat razvidno, kaj nam je »pisano na kožo«. Nekateri raje rišejo, pišejo, se držijo zase, nekateri so vodilni v skupinah že kot otroci, nekateri raje govorijo … Med slednjimi je bila tudi sama, saj je že kot otrok želela rešiti spore, ustvariti mir in prijetne, družabne odnose. S sodno dvorano se je srečala že kot otrok. Zdaj kot tožilka pomaga žrtvam nasilja, mladoletnim prestopnikom in drugim tako ali drugače povezanimi s težavami v družini. Svoje delo opravlja v »dvorani« in na poti do tja, ko opazuje svet okrog sebe in vidi, kako težko je nekaterim živeti in preživeti stisko, ki jo doživljajo. Nekateri nimajo svojcev, prijateljev, da bi jim odprli oči, jim pomagali vstati …, takrat jim lahko pomagamo drugi. Že nasmeh, pogled, pozdrav je lahko dovolj, da nekomu polepšamo dan. Predstavila nam je tudi svoje izdane knjige: Naše deklice z vžigalicami, Naši dečki z ulice, Vrednote na odru življenja, Abeceda življenja, Naši obrazi in Razmišljanja o življenju. Ljudje v bedi si želijo preživeti, a izgubljajo boj z upanjem, zato je pomembno, da dobijo občutek, da obstaja pot k boljšemu življenju. Naj končam z rekom: »Takrat, ko bomo nehali gledati drug na drugega, bomo izgubili človečnost.« Pomembno je, da si pomagamo. Ko nam bo postalo vseeno, ko ne bomo več prepričani, da lahko (pre)živimo le v sožitju, takrat bo prepozno za preživetje − ne samo s sočlovekom, temveč tudi za človeštvo.