Po slabih dveh mesecih v Evropski uniji je na področju agroživilstva vse bolj jasno, da so se akterji v predpristopnem obdobju posvečali predvsem zahtevam za vstop v povezavo, na same razmere skupnega trga pa so ostali večinoma nepripravljeni. Kljub opozorilom poznavalcev, kaj se bo zgodilo na mlečnem trgu, v prašičereji, pri črpanju bruseljskega denarja in še kje, so kmetje in živilskopredelovalna industrija živeli v prepričanju, da bo čarobna palčka v podobi državnih pomoči še naprej reševala zagate. Pa tega ne počne več, ker se v EU to enostavno ne sme. Le številnim agro birokratom, ki se kot klop držijo agroživilske verige in bi morali uporabnikom nuditi ustrezen evropski servis, se državne jasli tudi v novi povezavi ne morejo izprazniti.