Oči so bile v veliki meri uprte tudi v številne goste iz tujine; nesporni zmagovalci festivala, francoska zasedba Fanfare le SNOB, so v Norčijah poletne noči navdušili s svojo neposrednostjo in večplastno izraznostjo. Pihalna godba, ki igra jazz, popularne skladbe, Bacha ali Bolero, zraven pa uganja burke in nore skeče, uprizori prismojeno modno revijo ter v predstavo neusmiljeno pritegne nič hudega sluteče občane, je izvrsten stik s publiko dosegla tudi na nedeljski Glasbeni povorki, ko so se njeni člani podali po ljubljanski promenadi. No, množice je očarala tudi španska tolpa Xarxa teatre, ki so na četrtkov večer v Čarobni noči uprizorili pirotehnično parafrazo tradicionalnih lokalnih obredov. Procesija maskirancev, ki je obredla večino starega mestnega jedra, je z obilo ognja in pokanja skušala sublimirati svoja slabo prikrita piromanska nagnjenja v umetniški dogodek; videti je bilo, da jim je to tudi uspelo, saj je zbrano ljudstvo ob sklepnem finalu na Mestnem trgu zapadlo kar v nekakšen ritualni trans, ki ni bil le posledica gromkih eksplozij, temveč tudi hipnotičnega bobnanja članov skupine. S svojevrstnim spektaklom se je predstavila tudi ukrajinska skupina Teater Voskresinnia, ki goji tradicijo psihološkega gledališča, povezano z iskanjem novih izraznih poti. V predstavi Svetnik in grešnik smo bili priče številnim liričnim prizorom, zanimivim lutkam in kostumom ter raznoliki glasbeni spremljavi, vse to pa je bilo prepleteno s simbolizmom in pirotehniko.