Daleč je stran, a vsakič ko sem tam, se počutim, kot da je moj drugi dom. S svojo neskončno paleto dobrih občutkov lepote, svobode, pripadnosti, vznesenosti ob svetlosti barv dneva in ob čarobni noči s sijočo luno me ponese v čisto drug svet. Svobodno pihljajoč veter me nežno zaziblje v občutku večnosti in brezčasnosti. Na koži čutim toplino sončnih žarkov, na ustnicah okušam slano morje in v ušesih mi vibrira nežna balada. Moja obljubljena dežela, ki iz mene potegne moje najboljše, me naredi v popolnoma drugo osebo. Tam žarim in se od vse sladkosti, ki je tam v zraku topim. Topim se od znotraj, ko ga poslušam peti. Nežno balado. Njegov glas, ki se čutno tresljajoč zgublja v mojih ušesih, ki hlastno segajo po njem, da bi ohranile njegov zven večno. Zaprem oči od užitka in v očeh se mi naberejo solze, ker je tako enkratno.