Ženske so že od nekdaj poznale čarobno moč temnih, dolgih in gostih trepalnic. Prve maskare so bile zmes lepljivih, mastnih smol in premogovega prahu. Vedno so bile dobrodošle v kulturah, ki so imele »liberalen« odnos do ženskega telesa (večina antičnih, številne afriške, azijske, pacifiške in zgodnjeameriške) in v tistih, ki so zagovarjale drugo skrajnost – popolno zakrivanje telesa z izjemo oči, torej v islamskih. Nasprotno pa se je večina evropskih modnih tokov vse do 20. stoletja bala pogleda, ki »uroči«. Šele po prvi svetovni vojni, ko so krila postala krajša in ožja, so ženski obrazi začenjali dobivati novo podobo. Pojavile so se tudi gibljive slike, ki brez nekaterih vizažističnih poudarkov niso imele pravega učinka. Deklice po vsem svetu so si oči začele uokvirjati z grafitnim ogljem iz upihnjenih vžigalic, po vzoru zvezd nemega filma. V šestdesetih letih je postalo moderno tudi črtalo za veke, ki je z natančno linijo obkrožilo oči in omogočalo odkrito magično delovanje ženskega pogleda. Tedaj, leta 1957, se je rodila tudi prva sodobna maskara. Kremno-tekoči izum Helene Rubinstein, imenovan mascaramatic, se je skrival v tubi s spiralno krtačko za nanašanje. Od zadev, s katerimi so si ženske plemenitile trepalnice, potem ko so v grafitno osnovo kanile nekaj vode ali kar pljunile, je minilo junaško obdobje pekočih oči in najrazličnejših alergij. Prišla je zlata doba očesnega okrasja – 70. leta: napravice za vihanje trepalnic navzgor, umetni čopki, krtačke in spirale, ki ločujejo trepalnice, nega s kunjim oljem, podaljševanje s pudrom itn. Danes je maskara še vedno bistvena vsebina toaletne torbice skorajda vsake ženske, največkrat bolj nepogrešljiva od kateregakoli drugega ličila. Brez lepo obarvanih trepalnic je namreč tudi najbolj prefinjeno ličenje neučinkovito. Poleg lepotilnega učinka imajo sodobne maskare še eno pomembno lastnost: olja, proteini, keratin in druge učinkovine te zapeljive očesne dlačice tudi negujejo, jih krepijo in jim podarjajo prožnost. Kolikšen je učinek maskare, pove iskreno priznanje slavne Elizabeth Taylor: »Maskari se nikoli ne odpovem, niti takrat ne, ko se sploh ne naličim. Četudi imam po naravi temne trepalnice, se mi zdi, da brez maskare moj pogled ne bi imel pravega izraza.«