je torej bolje razumeti, kaj je snobizem in kakšne so njegove podmene. Snobizem nikakor ne potrjuje prehoda v postzgodovino, ampak prav nasprotno tvori bistvo zgodovinske eksistence. Če o njej nekoliko razmislimo, ta trditev izgubi svoj paradoksni značaj. Značilnost snoba je – ponavljam – razkazovanje avtonomije in bohotenja »form« v odnosu do »vsebin«: ta avtonomija in to bohotenje pa nista nič drugega kot predpogoja dela in politike, skratka zgodovinske prakse. Vsako dejanje, ki si zasluži, da ga opredelimo kot »zgodovinskega«, je zaznamovano z neujemanjem med »formami« in »vsebinami« (oziroma, kar je isto, temelji na tem, da ima homo sapiens svet, ne pa okolje). Snobizem torej empirično razgali tiste pogoje, ki omogočajo zgodovino: kontrast med človeškim dejanjem in »dano bitjo«; presežnost tega, kar zmorem narediti, glede na posamezna izvršena dejanja (presežnost tega, kar zmorem reči, glede na dejansko izrečene besede). S koncepti, ki smo jih uporabili v tem seminarju, bi lahko rekli, da je snobizem način življenja, značilen za situacijo, v kateri se metazgodovina historizira; v kateri nespremenljiva »človeška narava« ni več le daljna premisa zgodovinsko-družbene prakse, ampak njen neposredni predmet, njeno neposredno polje aplikacije. Snob je – v nasprotju s Kojèvovim mnenjem – hiperzgodovinski. Nova živalskost je samo različica – ali sprevrženost – snobizma. Po Kojèvovem mnenju se postzgodovinska žival simbiotično pridružuje »vsebinam« svojih dejanj, medtem ko se snob od njih distancira in jim postavi nasproti avtonomijo »form«. Gre za nesporazum. Če bolje pogledamo, uvidimo, da je prelom med »formami« in »vsebinami« dejanj podlaga obeh načinov eksistence, tako snobizma kot nove živalskosti. Razlika je prej naslednja: medtem ko snob poskuša živeti na ravni tega preloma (lahko bi rekli na ravni resnične brezokoljskosti človeškega bitja), pa postzgodovinska žival iz presežka »form« ustvari udobno in lepljivo drugostopenjsko okolje, katerega pravilom se prilagodi s pomočjo nekakšnega psevdoinstinktivnega vedenja. Če uporabimo Kojèvov primer: z »novo živalskostjo« imamo opraviti, če najbolj izdelane in izumetničene vidike japonskega čajnega obreda zvedemo na 148