Čajni obred poleg čaja, vode, primernega časa in posodja sestavlja tudi dobra družba. Na klatbah po svetu je nekoliko drugače: čas je hitrejši, družba množična, čaj voden, skodelica pa kakršna koli že. Zraven obcestne stojnice s čajem se dogaja marsikaj, tako kot se zanimivosti odvijajo tudi med srkanjem te žlahtne tekočine na pretirano zasedenem kitajskem vlaku. S čajem je tako, da je iz izvorne pijače izbranih postal vsakodnevna spodbuda množic marsikje po svetu, čajni obred pa se je razvil v različne smeri; tako, kar se tiče priprave, okusa in pitja. S sladkorjem ali brez, s soljo, z začimbami ali zelišči, z mlekom ali kar v mleku to je le nekaj načinov priprave čaja. V največji avtentičnosti ga poskusimo predvsem tako in še onstran Himalaje po vsej Srednji Aziji, v zahodni Aziji in na severu ter vzhodu Afrike. Preden se s čajem pobliže spoznamo moramo prepotovati kar nekaj sveta, zato predlagam nekaj temeljnih čajnih vaj, s katerimi si svet približamo na doseg skodelice čaja. In nato še ene, samo za bistrejši pogled in še lahkotnejše počutje. Mimogrede, najboljši čaji so naprodaj v specializiranih trgovinah zahodnega sveta (tudi pri nas v čajni trgovini na Starem trgu v Ljubljani), medtem ko dežele pridelovalke zase prihranijo vsemogoče čajne sredinskosti in povprečnosti za najsplošnejšo rabo. No, Japonska in Kitajska tudi doma skrivata prefinjene čajne zaklade, ki jih varuje visoka cena, sicer pa je čaj v prodaji običajen.Vseeno ga kot del okusa dežele kar prinesimo s sabo, da si lahko še doma privoščimo skodelice turškega, iranskega, nepalskega ali drugega čaja. Ampak okus bo drugačen, ker manjkajo pravi obcestni prostori, njegove množice in neponovljive vonjave ali vsaj pogledi na zasnežene gore ali v prašno meglo izgubljajoče se širine vročih ravnin.