Vzrok za drevesni jok, ki daje kavčuk, sta dve približno po 1 m dolgi poševni zarezi v obliki črke V, narejeni skozi lubje drevesa prav do nežnih celic drevesnega kambija. Iz njiju se cedi mleček (lateks; lat. izcedek), ki teče po zarezah navzdol do njunega stičišča, kjer je v steblo zabit kratek kovinski žlebiček, po katerem sok steče v zbiralno posodico. Na dan se ga lahko nabere za celo čajno skodelico. Vsakih nekaj dni je treba zarezi s posebnim nožem vzdolž njunih spodnjih robov »osvežiti«, saj bi se sicer zarasli. Rana v lubju tako počasi potuje po drevesu navzdol in ko v nekaj letih pride prav do njegovega vznožja, se morajo zbiralci mlečka z nabiranjem preseliti na drugo stran drevesa. Ob skrbnem zarezovanju zarezi drevesa ne poškodujeta in se sčasoma celo zarasteta. Zato drevo lahko daje mleček desetletja dolgo. Kdo bi utegnil pomisliti, da je takšna tehnika nabiranja drevesnih izcedkov nekakšna ameriška (ali azijska) posebnost, toda tudi pri nas so včasih na prav podoben (in prepovedan) način nabirali borovo smolo.