Kar zadeva samo poimenovanje bosanske kave in njeno pripravo, je treba povedati, da pri nas to kavo bolj poznamo pod imenom turška kava. V lokalu takšne vrste se kava pripravlja tako, da je v enem od loncev vedno vroča voda; natakar v roko prime dve, mogoče kateri tudi tri ali več džezvic, v vsako da tri žličke kave, z drugo roko pa vanje nalije vročo vodo. Džezvice potem da na ogenj (plinski štedilnik), počaka, da se dvigne smetana ("kajmak"), in vanje dolije še malo vroče vode. V bosanskih kafanah ponudba navadno vključuje še čaj, limonado, naravne in gazirane sokove, poleg tega v nekaterih strežejo tudi sok od smreke, redko pa se dobita tolčena kava in salep. Smreka je narejena iz brinovih jagod in vode. Priprava takšnega soka je videti tako, da se brinove jagode najprej dobro operejo in se za uro do dve namočijo v vodi. V deset litrov vode se potem da kilogram in pol brinovih jagod in to se pusti stati deset dni. Salep pa je narejen iz zmlete salepove korenine, ki se uvaža iz Turčije in Makedonije. Salepa v Sarajevu ni mogoče dobiti povsod, z njim postrežejo recimo v bosanski kafani Kod Bega in v slaščičarni Čardak (stoji na poti na Vratnik, v njej pa ponujajo tudi tolčeno kahvo, kar je v Sarajevu precejšnja redkost), uvažajo pa ga iz Turčije. Ta je po besedah lastnika lokala boljši, saj je narejen iz stoodstotnega prahu, pridobljenega iz salepove korenine, salep iz Makedonije pa je včasih zmešan tudi z ječmenom ali drugimi podobnimi sestavinami. Salep se pije večinoma pozimi in pravijo, da ugodno vpliva na dihala.